Sem Gostečnikov Andrej.
Zgodba, ki vam jo bom povedal je popolnoma resnična.

Vse se je začelo s posestvom, ki sem ga prevzel po moji babici. Na idilični kmetiji v hribih nad Mozirjem, blizu smučišča Golte, sem kot deček preživljal brezskrbne počitniške dni. Razposajena igra v neokrnjeni naravi, je iz leta v leto, vse bolj, postajala sanjarjenje o tem kako bo, ko odrastem v mladeniča in nato v moža.

Všeč mi je bilo sosedovo zalo dekle. Kot vsak prvič zaljubljen fant, sem se tudi sam spraševal, kako jo naj očaram, kako ji naj pokažem koliko mi pomeni. In ker mi je babi nekoč povedala, da tudi vsaka deklica sanjari o princu na belem konju, ki ji bo z iskro v očeh pričaral nepozabne, romantične trenutke, sem verjel, da bom prav kmalu tudi sam spoznal in izkusil kako je to.

Nekega toplega dne, ko sem se vrnil iz dišečega smrekovega gozda, kjer me je razveseljevalo tudi živahno petje ptic, sem polno košaro gob in zdravilnih zelišč, odložil v osvežujočo senco pod našo mogočno lipo.

Prevzela me je radostna misel, da naberem še nekaj rožic v travniški šopek. Pisane cvetke za moje drago dekle.